Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nasélbina — tudi naselbína e ž (ẹ̑; í) 1. arheol. naselje prvotnih prebivalcev, navadno manjše: graditi, utrditi naselbino; naselbina z obrambnim nasipom / koliščarska ali mostiščarska, rimska, srednjeveška naselbina 2. star. zaselek, naselje: rodil se je v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasélek — lka m (ẹ̑) redko zaselek, naselje: hribovski naselek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naselíšče — a s (í) 1. knjiž., redko kraj, prostor naselitve: določiti naselišče; meje naselišča 2. star. zaselek, naselje: imenovala mu je vasi, naselišča v dolini … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prisélek — lka m (ẹ̑) knjiž., redko zaselek: elektrificirali so tudi okoliške priselke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
selíšče — a s (í) 1. kraj, prostor naselitve: poiskati so si morali nova selišča; naselje na neprimernem selišču 2. knjiž. zaselek, naselje: to mestece je največje selišče na otoku; utrjeno, zapuščeno selišče 3. star. stanovanje, bivališče: na hribu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasélje — a s (ẹ̑) star. zaselek: vasi in zaselja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
