Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gradíšče — a s (í) 1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče 2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèutŕjen — a o prid. (ȅ ŕ) ki ni utrjen: neutrjeno cestišče / ekspr. neutrjeni meščani neodporni ♦ arheol. neutrjena naselbina naselbina brez obrambnega obzidja ali nasipa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
barákarski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na barakarje: barakarski otrok; barakarska naselbina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
faktoríja — e ž (ȋ) nekdaj trgovinska naselbina kapitalističnih držav v koloniji ali manj razviti deželi: ustanavljati faktorije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grádec — dca m (á) arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hríng — a m (ȋ) arheol. utrjena obrska naselbina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamenodôben — bna o prid. (ó ō) nanašajoč se na kameno dobo: kamenodobna jama, naselbina / kamenodobno orožje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolíščar — ja m (ȋ) arheol. prebivalec kolišča: koliščarji na Ljubljanskem barju; naselbina koliščarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolíščarski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na koliščarje: koliščarska keramika / koliščarska naselbina / koliščarske najdbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolíšče — a s (í) arheol. prazgodovinska naselbina ob bregu, zgrajena na kolih, zabitih v dno: ostanki kolišč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
