- zarotítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od zarotiti: zarotitev tovariša, naj ga reši / zarotitev vseh sil sveta / zamrmrati zarotitev zarotitveni obrazec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zarotítev
Look at other dictionaries:
izgovárjati — am nedov. (ȃ) 1. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: jasno, razločno izgovarjati; to ime se težko izgovarja ♦ lingv. izgovarjati samoglasnike // izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: izgovarjati prisego; čarovnik je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zarotítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na zarotitev: zarotitveno petje / zarotitveni izreki, obrazci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
