dánost

dánost
-i ž (á) knjiž. kar je dano neodvisno od človekove volje: telesne in duševne danosti pri človeku; razčlenjati življenjske danosti, ki so določile umetnikovo podobo; zemljepisne danosti dežele / upoštevati objektivne danosti v določenem trenutku // značilnost tega: zagovarjati danost lastništva; vdati se v danost eksistence

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • dȃnōst — ž 〈D osti, I osti/ ošću〉 knjiš., {{c=1}}v. {{ref}}datost{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • glȅdānōst — ž nekom mjerom u (brojkama, postocima i sl.) izražena popularnost ob. TV emisije [velika ∼; slaba (mala) ∼] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ȍdānōst — ž osobina onoga koji je odan; privrženost, vjernost …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • prȅdānōst — ž osobina ili stanje onoga koji je predan …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • dátōst — ž fil. činjenica od koje se polazi u razmatranju, činjenica ili ideja pomoću koje se mogu razmatrati druge činjenice i ideje; danost [riječ je ∼ gramatike] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zȁdātōst — (zȁdānōst) ž stanje onoga koji je zadan, koji je unaprijed određen; predodređenost, ograničenost (podrijetlom, odgojem i sl.) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • óntičen — čna o prid. (ọ) filoz. nanašajoč se na bit, eksistenco: ontična danost, resnica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • preségati — am nedov. (ẹ̄) 1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30° C / ta zahteva presega moje sposobnosti;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • transcendírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. segati čez meje česa in biti temu zato nedostopen, nespoznaven, presegati: resnica transcendira človeka; vera transcendira razum / umetnina transcendira predlogo; pomen transcendira znak / to transcendira meje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • življênje — a s (é) 1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju // kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”