- zapustítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od zapustiti: zapustitev stražarskega mesta / zapustitev otroka / zapustitev dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zapustítev
Look at other dictionaries:
izhòd — óda m (ȍ ọ̑) 1. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: braniti, zastražiti izhod; spremiti goste do izhoda; množica gre, se pomika proti izhodu; počakati pred izhodom; zavarovan izhod; izhod iz kleti / glavni, stranski izhod; zasilni izhod ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samolásten — tna o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
