- zaostájanje
- -a s (ā) glagolnik od zaostajati: zaostajanje šibkejših tekačev / zaostajanje v rasti / zaostajanje industrijske proizvodnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zaostájanje
Look at other dictionaries:
retardácija — ž 1. {{001f}}općenito, usporavanje, zaustavljanje, zadržavanje nekog procesa; odgađanje 2. {{001f}}pat. zaostajanje u razvoju; mentalna, duševna zaostalost 3. {{001f}}knjiž. zadržavanje ili usporavanje epske radnje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
retardacija — retardácija ž DEFINICIJA 1. općenito, usporavanje, zaustavljanje, zadržavanje nekog procesa; odgađanje 2. pat. zaostajanje u razvoju; mentalna, duševna zaostalost 3. knjiž. zadržavanje ili usporavanje epske radnje ETIMOLOGIJA vidi retardirati … Hrvatski jezični portal
posteriornost — posteriórnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je posteriorno, što dolazi nakon čega, kašnjenje, zaostajanje ETIMOLOGIJA vidi posterioran … Hrvatski jezični portal
epistaza — epistáza ž DEFINICIJA biol. 1. filogenetsko zaostajanje jedne od dviju srodnih vrsta 2. sprečavanje funkcije jednog gena genom istog genotipa, ali udaljenog genskog položaja ETIMOLOGIJA grč. epístasis: zaustavljanje ≃ epi + staza … Hrvatski jezični portal
premík — a m (ȋ) glagolnik od premakniti: a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet b) premiki luči c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
retardácija — e ž (á) knjiž. zaostajanje, nazadovanje: retardacija rasti pri otroku / ta literarna smer pomeni retardacijo v razvoju naše literature ◊ lit. retardacija upočasnitev dogajanja, odložitev razpleta v pripovednem, dramskem delu, zaviranje; med.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slíp — a m (ȋ) teh. zaostajanje zlasti vrtilne hitrosti enega dela naprave, stroja v odnosu do drugega: štiriodstotni slip ◊ obl. zelo kratke in oprijete spodnje hlače … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdŕs — a m (ȓ) glagolnik od zdrsniti: zdrs na skali, snegu, travi; zdrs in padec ♦ teh. zaostajanje zlasti vrtilne hitrosti enega dela naprave, stroja v odnosu do drugega; slip … Slovar slovenskega knjižnega jezika
