- zamerljív
- -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. ki (rad) zameri: zamerljiv človek; ne bodi no tako zamerljiv, saj ni mislil nič hudega zamerljívo prisl.: zamerljivo odgovoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zamerljív
Look at other dictionaries:
malénkosten — tna o prid. (ẹ) nav. ekspr. zelo majhen: stroški so malenkostni; imeti malenkostno prednost // ki pripisuje malo pomembnim stvarem prevelik pomen: to je malenkosten človek; ne bodi malenkosten / očitati komu malenkostne motive malénkostno prisl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
občutljív — a o prid., občutljívejši (ȋ í) 1. sposoben občutiti, zaznavati: občutljivi in neobčutljivi deli organizma; ugotoviti, če so prsti še občutljivi; čutnice so občutljive le za določene dražljaje / knjiž. estetsko, likovno občutljiv človek dovzeten… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamérčen — čna o prid. (ẹ̄) star. zamerljiv: sitna in zamerčna ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamériti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. vzpostaviti do koga negativen, odklonilen odnos zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja: nikar ne zameri, ne smejem se tebi; nisem mu zameril, saj ni mislil nič hudega; če ga ne boš povabil, ti bo zameril; zameril… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamerljívec — vca m (ȋ) ekspr. zamerljiv človek: vedeli so, da je zamerljivec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
