- daljno...
- ali dáljno... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na daljen: daljnogled, daljnoviden; daljnovzhoden
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
daljno...
Look at other dictionaries:
dáljen — jna o prid. (ā) 1. krajevno zelo oddaljen, ant. bližnji: neznani daljni kraji; daljne dežele, gore, zemlje; daljne zvezde / Daljni vzhod // ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev // časovno zelo oddaljen: daljni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíl — i [tudi biu̯] ž (ȋ) raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav à ó in ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
daleko... — prvi del zloženk, raba peša daljno...: dalekosežen, dalekoviden … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕzel — zla o [ǝu̯] prid. (ȓ) 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obzórje — a s (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja: na hribu se jim je odkrilo širše obzorje; daljno, širno obzorje / morsko obzorje; pren., publ. elektroniki se odpirajo nova obzorja // najbolj oddaljeni, končni del tega površja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ozádnji — a e prid. (ȃ) knjiž. ki je zadaj, v ozadju: šel je v ozadnji prostor / redko ozadnje obzorje daljno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
