Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekstátičnost — i ž (á) značilnost ekstatičnega; zamaknjenost, zanosnost: religiozna ekstatičnost / ekspr. ekstatičnost plesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekstáza — e ž (ȃ) duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fakír — ja m (í) v indijskem okolju asket, ki je navadno tudi čarovnik: zamaknjenost fakirjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
místičen — čna o prid. (í) 1. nanašajoč se na mistiko: mistična zamaknjenost; mistično doživljanje / mistični spisi 2. knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: mistični obredi; ekspr. popadel ga je pravi mistični strah; mistična moč slike / mistično število petdeset … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orgiástičen — čna o prid. (á) nanašajoč se na orgijo: orgiastični kult / orgiastična obsedenost, zamaknjenost / prisostvoval je orgiastični zabavi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súfi — ja m (ȗ) v muslimanskem okolju mistik: zamaknjenost sufijev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tráns — a m (ȃ) 1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamík — a m (ȋ) 1. glagolnik od zamakniti: odločili so se za zamik zadnje hiše v vrsti ∙ publ. zamik začetka delovnega časa prestavitev, premaknitev začetka delovnega časa 2. razdalja, za katero je kaj zamaknjeno: med hišama je pet metrov zamika; majhen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
