- daljíca
- -e ž (í) geom. na obeh straneh omejena ravna črta: krajišče daljice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
daljíca
Look at other dictionaries:
orientírati — am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati: daljnogled je orientiral na vrhove gor; zemljevid je orientiral na sever // nav. ekspr. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost, usmeriti: otroka so orientirali v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usmériti — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj določeno smer: usmeriti vodni curek, svetlobni snop; usmeriti čoln proti pristanišču / usmeriti napad; promet usmeriti po obvoznici / usmeriti rečno strugo tako, da se ne vijuga preveč; pren. njeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
daljíčen — čna o (ȋ) pridevnik od daljica: daljična simetrala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spójen — jna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spoj ali spajanje: spojni deli, elementi / spojna površina; spojno mesto / spojni drog, vijak; spojna cev, črta / spojni jarek, rov ♦ geom. spojna daljica, ravnina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tetíva — e ž (ȋ) vrvica, žica, ki povezuje konca ukrivljene palice pri loku: tetiva poči; napenjati, nategovati tetivo; položiti puščico na tetivo; biti napet kot tetiva ◊ anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost; kita; geom. daljica, ki povezuje dve… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
