dálj — ž neskl. (ȃ) pesn., v imenovalniku ali tožilniku daljava, dalja: jek se gubi v dalj / Na poljani več dan ne blešči, v noč zavita prostrana je dalj (J. Murn) ∙ pesn. razšli so se v šir in dalj na vse strani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dálja — e ž (á) 1. kraj, prostor, ki je daleč; daljava: iz dalje se je čulo vpitje; star. ne hodi v tako daljo tako daleč // pesn. prostranstvo: priti iz daljnih dalj; prostrana, sinja dalja; jasne, mračne dalje 2. zastar. razdalja: medsebojna dalja dveh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
daljáven — vna o (ȃ) pridevnik od daljava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
daljína — e ž (í) daljava: iz daljine je odmeval glas vaškega zvona; pesn. daljine morja / izmeriti daljino ♦ šport. skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni smeri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méten — tna o prid. (ẹ̑) redko metin: metni medenjaki in mêten tna o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na met: metna daljava, sila / knjiž., redko metna zanka laso … Slovar slovenskega knjižnega jezika
modroók — a o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima modre oči: modrooka deklica; pren., pesn. modrooka daljava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mračína — e ž (í) knjiž. stanje ozračja, ko je vidljivost zmanjšana; mrak: iz mračine se blešči nekaj svetlega; gledati v mračino dvorane; strele so švigale po sivi mračini / daljava je zastrta z mračino // redko mračnost: mračina neba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neskônčen — čna o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odméven — 1 vna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. ki (močno) odmeva: odmevni klici / odmeven hodnik, prostor; pren., knjiž. ta film dojame le človek z odmevno duševnostjo 2. publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: odmevni politični dogodki;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
