- zajézen
- -zna -o prid. (ẹ̑) zajezitven: zajezni nasip
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zajezíti — ím dov., zajêzi in zajézi; zajézil (ȋ í) 1. narediti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: vaščani so zajezili potok / kamenje je zajezilo studenec // narediti oviro, pregrado vodi, usmeriti jo: zajeziti povodenj 2. narediti, da se kaj ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika