zajéžiti se — im se tudi zaježíti se ím se dov., zajéži se; zajéžil se (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) zastar. naježiti se: psu se je zaježila dlaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
epidemíja — e ž (ȋ) nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
híperinflácija — e ž (ȋ á) ekon. čezmerno, veliko upadanje kupne moči denarja: zajeziti hiperinflacijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudoúrnik — a m (ȗ) 1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inflácija — e ž (á) 1. ekon. upadanje kupne moči denarja: zajeziti inflacijo; nezaustavljiva inflacija; strah pred inflacijo 2. knjiž., s prilastkom čezmerno povečanje ali razširitev česa, navadno na škodo kvalitete: namesto inflacije bi si želeli… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzajezljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da zajeziti, ustaviti: nezajezljiv hudournik / ekspr. nezajezljiv socialni razkroj / ekspr.: popadla ga je nezajezljiva jeza; nezajezljivo sovraštvo nasprotnikov nèzajezljívo prisl.: preobrazba družbe nezajezljivo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réka — e ž (ẹ) 1. večja, v strugi tekoča voda: reka se izliva v morje; reka narašča, poplavlja; skozi mesto teče reka; zajeziti reko; prepeljati se čez reko; kopati se v reki; bistra reka; reka Sava; levi breg reke / gorska reka; plovna reka; reka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stihíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na stihijo: stihijski razvoj mest; zajeziti stihijsko gradnjo; stihijska gospodarska politika stihíjsko prisl.: stihijsko delati; cene so se stihijsko povečevale … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vál — a m, mn. valóvi stil. váli; dv. vála in valóva (ȃ) 1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol: zaradi vetra so nastali valovi; valovi se širijo, ekspr. potujejo; delati, povzročati valove; ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vôda — e tudi é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó) 1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne; snov, ki vpija vodo; bistra, čista, kalna, motna voda; mrzla, topla voda; gladina vode; za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
