- dajálec
- -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj da, daje: dajalec krvi; pogodba med dajalcem štipendije in štipendistom / dajalec prenočišč
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dajálka — e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od dajalec: dajalka krvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krí — krví ž (ȋ) 1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prejemálec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj prejema: prejemalec pokojnine / prejemalec in dajalec krvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika