zahtévek

zahtévek
-vka m (ẹ̑) 1. jur. kar se zahteva: zahtevek je pretiran; odpovedati se zahtevku; vrednost zahtevka / poravnati, znižati zahtevek // dejanje, s katerim se kaj zahteva: zavrniti zahtevek; vztrajati pri zahtevku / zastaranje zahtevka; zahtevek za zvišanje cen / izločitveni zahtevek naj se izločijo iz stečajnega sklada ali izmed zarubljenih predmetov, stvari, ki so last tretjih oseb; odškodninski, tožbeni zahtevek 2. jur. listina, s katero se zlasti pri uradnem organu kaj zahteva: podpisati, vložiti zahtevek / sestaviti zahtevek 3. redko zahteva: uresničevati zahtevke vodstva / etični zahtevek

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • izločítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na izločitev: izločitveni razlogi / izločitvena tekma izločilna tekma ♦ jur. izločitveni zahtevek zahtevek, naj se izločijo iz stečajnega sklada ali izmed zarubljenih predmetov stvari, ki so last tretjih oseb …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpodbójen — jna o prid. (ọ̑) jur. 1. ki se da izpodbiti: izpodbojna odločba, pogodba 2. s katerim se izpodbija: izpodbojni zahtevek; izpodbojna tožba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • materiálnopráven — vna o prid. (ȃ ā) nanašajoč se na materialno pravo: materialnopravni zahtevek / materialnopravni predpisi materiálnoprávno prisl.: biti materialnopravno odgovoren …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odškodnínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na odškodnino: odškodninski spor; odškodninska terjatev ♦ jur. odškodninski zahtevek; odškodninska odgovornost dolžnost poravnati škodo odškodnínsko prisl.: biti odškodninsko odgovoren …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pravovárstven — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravno varstvo: pravovarstveni zahtevek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • premožênjskopráven — vna o prid. (ē ā) nanašajoč se na premoženjsko pravo: premoženjskopravni zahtevek / premoženjskopravna vprašanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prerékati — am nedov. (ẹ̑) 1. jur. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek 2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela prerékati se medsebojno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • privátnopráven — vna o prid. (ȃ ā) nanašajoč se na privatno pravo: privatnopravno razmerje / privatnopravni zahtevek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tôžben — a o prid. (ō) nanašajoč se na tožbo: tožbeni zahtevek / tožbena pravica / tožbeni stroški …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • upravíčenec — nca m (ȋ) kdor ima pravico do česa: poravnati zahtevek upravičencem; volilni upravičenec; upravičenec do pokojnine, zavarovalnine; biti na seznamu upravičencev ♦ jur. čekovni upravičenec kdor ima pravico unovčiti ček; služnostni upravičenec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”