zagrešíti

zagrešíti
-ím dov., zagréši; zagréšil (ȋ í) povzročiti kaj slabega, nepravilnega: zagrešiti prometno nesrečo / zagrešiti izdajstvo, rop, umor / zagrešiti napako, spodrsljaj; s tem dejanjem je zagrešil veliko neumnost / šalj. v mladosti je zagrešil nekaj pesmi napisaljur. zagrešiti kaznivo dejanje // rel. narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega: obžaluje vse, kar je zagrešil; zagrešiti kaj proti komu, nad kom / z notranjim predmetom zagrešiti greh zagrešíti se star. pregrešiti se: zagrešiti se proti komu; s tem se je hudo zagrešil zagrešèn -êna -o: popraviti zagrešene napake

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • dejánje — a s (ȃ) 1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • faux pás — faux pása [fopa ja] m (ȃ) knjiž. dejanje, ki je v nasprotju z družabnimi normami; spodrsljaj, napaka: narediti, zagrešiti faux pas …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • genocíd — a m (ȋ) knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: zagrešiti genocid; rasistični genocid; zločini genocida …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • herostrátstvo — a s (ȃ) knjiž. herostratsko dejanje: zagrešiti herostratstvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ìndiskrecíja — e ž (ȉ ȋ) knjiž. indiskretnost: obsojali so njegovo indiskrecijo / zagrešiti indiskrecijo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kaznív — a o prid. (ȋ í) ki zasluži kazen: kaznivo prekupčevanje // jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krvoskrúnstvo — a s (ȗ) spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma: zagrešiti krvoskrunstvo; vzrok za krvoskrunstvo / živeti v krvoskrunstvu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lahkomíselnost — i [sǝl] ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka: vsega je kriva njegova lahkomiselnost; očitati komu lahkomiselnost / to je storil iz lahkomiselnosti; v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal 2. lahkomiselno dejanje:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lahkomíšljenost — i ž (ȋ) lahkomiselnost: dokazal je svojo lahkomišljenost; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • napáka — e ž (ȃ) 1. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, določeno normo: narediti, popraviti napako; huda, majhna, velika napaka; njegova naloga je brez napak; napake časnikarskega jezika / jezikovna, metodološka, pravopisna, slovnična napaka /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”