- zaglúšen
- -šna -o prid. (ú ū) knjiž. oglušujoč: zaglušen ropot; zaglušno vpitje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zaglúšen
Look at other dictionaries:
zaglúšiti — (koga) svrš. 〈prez. zàglūšīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàglūšen〉 podignuti tako jaku buku da onaj tko joj je izložen ne može razaznavati slabije zvukove i glasove niti ih razlikovati jedan od drugoga; nadjačati sve zvukove i glasove, zagluhnuti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zàglūšenōst — ž osobina, stanje onoga koji je zaglušen; zagluhnutost … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zaglušenost — zàglūšenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina, stanje onoga koji je zaglušen; zagluhnutost ETIMOLOGIJA vidi zagluhnuti … Hrvatski jezični portal
zaglušiti — zaglúšiti (koga) svrš. <prez. zàglūšīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàglūšen> DEFINICIJA podignuti tako jaku buku da onaj tko joj je izložen ne može razaznavati slabije zvukove i glasove niti ih razlikovati jedan od drugoga; nadjačati sve… … Hrvatski jezični portal
zaglušíti — ím dov., zaglúšil (ȋ í) knjiž. s svojo glasnostjo povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot strojev je zaglušil njegove krike / hrup ga je skoraj zaglušil oglušil; pren. skušal je zaglušiti spomine zaglušèn êna o: zaglušeni glasovi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
