žáganje

žáganje
-a s (ȃ) 1. glagolnik od žagati: žaganje ga je utrudilo; žaganje debla, veje; odpadki pri žaganju / žaganje drv, hlodov / koza za žaganje / žaganje škržatov / žaganje spečega / sodelovati pri žaganju predsednika 2. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju: pomesti žaganje; z žaganjem posuta tla; kup žaganja / peč na žaganje 3. slabš. suha, pusta, brezokusna jed: tega žaganja ne bo nihče jedel // pusto, nekvalitetno delo, besedilo brez notranje povezanosti: ne mara brati tega žaganja; te pesmi so solzavo žaganje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • žága — e ž (ȃ) 1. orodje ali stroj z nazobčanim listom za žaganje: pognati, vleči žago; list, ročaj žage / slišati žago glas žage pri žaganju; kakor žaga rezek glas / drvarska žaga; dvoročna žaga; električna, motorna, ročna, strojna žaga; mizarska žaga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • benéški — a o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo ♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gáter — tra m (á) les. stroj za žaganje hlodov v deske; jarmenik: nabaviti gater …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jármenik — a m (ȃ) les. stroj za žaganje hlodov v deske: dati hlod v jarmenik / beneški jarmenik venecijanka; cepilni jarmenik za rezanje plohov v tanke deske …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kôza — e stil. é ž (ó) 1. manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki se goji zlasti zaradi mleka: koza meketa; kozo molsti, pasti; čreda koz; skače kot koza / angorska koza ki ima dolgo, mehko dlako; domača koza; kašmirska koza z dolgo, mehko dlako, po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • polnojármenik — a [u̯n] m (ȃ) les. stroj za istočasno žaganje celega hloda v deske: delati pri polnojarmeniku; polnojarmenik in krožna žaga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razgrabíti — in razgrábiti im, in razgrábiti im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjem a) spraviti narazen: razgrabiti pesek, žaganje b) odstraniti, izravnati: spomladi so razgrabili krtine 2. ekspr. s hlastnim, hitrim jemanjem narediti, da kje česa ni več:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • réz — a m (ẹ̑) 1. pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilom: z enim rezom je odrezal palico / napraviti rez na trebuhu živali // kar s takim pritiskom, potegom nastane: rez pri debelejšem blagu obšijemo; premazati rez; odstranjevati žaganje iz reza;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • usipávati — am nedov. (ȃ) usipati: usipavati žito iz vreče / izpod žage se usipava žaganje / ljudje so se začeli usipavati iz dvorane …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • venecijánka — e ž (ȃ) les. žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske: žagati z venecijanko / žaga venecijanka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”