- zagábiti
- -im dov. (á ȃ) z dajalnikom narediti komu kaj ogabno: zagabiti komu jed / ekspr.: to mu je zagabilo politiko; tako življenje se mu je zagabilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zgábiti se — im se dov. (á ȃ) zastar., z dajalnikom zagabiti se, pristuditi se: jed se mu je zgabila … Slovar slovenskega knjižnega jezika