Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zadušljiv — zadùšljiv prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji se odnosi na zaduhu [zadušljiv čovjek] ETIMOLOGIJA vidi zaduha … Hrvatski jezični portal
zadùšljiv — prid. 〈odr. ī〉 koji se odnosi na zaduhu [∼ čovjek] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sèm — [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smrád — ú in a m, mn. smradóvi tudi smrádi (ȃ) neprijeten vonj: smrad prihaja, se širi; zavohati smrad; hlevski smrad; hud, zadušljiv smrad; smrad po mrhovini ● slabš. ta smrad nam ne bo ukazoval ničvreden, malovreden človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udušljív — a o prid. (ȋ í) star. zadušljiv: zajel jih je gost, udušljiv dim / zrak je postajal vse bolj udušljiv soparen, težek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadúšen — 1 šna o prid. (ú ū) ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje: zadušen hlev, prostor / zadušna sopara; zadušno ozračje / zadušen dan; zadušna vročina / zadušen smrad zadušljiv / ekspr. zadušen tolmun… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagáten — 1 tna o prid. (á ā) ekspr. 1. težaven, neprijeten: zagaten položaj; živeti v zagatnih razmerah 2. neprijeten, zoprn: zagaten duh po hrani; zagaten okus, vonj / zagatno vino trpko 3. zadušljiv, težek: v sobi je zagaten zrak / soparno, zagatno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
