zadušíti — ím dov., zadúšil (ȋ í) 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila 2. ekspr. s silo zavreti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadúšiti — svrš. 〈prez. zàdūšīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàdūšen〉 dušeći ubiti; zagušiti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zadušiti — zadúšiti svrš. <prez. zàdūšīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàdūšen> DEFINICIJA dušeći ubiti, zagušiti ETIMOLOGIJA vidi zaduha … Hrvatski jezični portal
kot — vez. I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: prav tako pridna je kot njena mati; razumeta se kot brata; za to delo je kot ustvarjen / otroci so bili iz iste ulice kot ona / letos je zaslužil toliko kot lani; dobička je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poróčati — 1 am nedov. (ọ) seznanjati koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: to poroča naš dopisnik / o svojih raziskavah je pismeno poročal / publ.: časopisi so o tem veliko poročali; kot poročajo listi, je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdúšen — šna o prid. (ȗ) zastar. 1. zračen: vzdušne plasti 2. zadušen, dušljiv: vzdušen prostor; proti večeru je postalo vzdušno / vzdušen zrak soparen, težek ◊ zool. vzdušni mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadušljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih: zadušljiv dim, plin / zadušljiv kašelj // ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje; zadušen: zadušljiv prostor / zadušljiva sopara, vročina 2. ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
