zadovoljíti

zadovoljíti
-ím dov., zadovóljil (ȋ í) 1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljiti potrebo po gibanju, spanju; zadovoljiti želje / zadovoljiti svoj okus narediti po svojem okusu; zadovoljiti poželenje; zadovoljiti zahteve, publ. zahtevam izpolniti jih, ustrezati jim 2. narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: novi izdelek je zadovoljil odjemalce; ta barvna kombinacija zadovolji estetsko še tako zahtevnega opazovalca; odgovor ga ni zadovoljil; noben poklic ga ne bi mogel bolj zadovoljiti / publ. domače moštvo na današnji tekmi ni zadovoljilo ni igralo tako dobro, kot se je pričakovalo 3. povzročiti, omogočiti, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: nobena ženska ga ni zadovoljila zadovoljíti se z orodnikom biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: bil je v taki stiski, da bi se z vsem zadovoljil; zamudniki so se morali zadovoljiti s tem, kar je ostalo zadovoljèn -êna -o: čustveno zadovoljen človek; zadovoljene potrebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • zadovòljiti — (koga, što, se) svrš. 〈prez. zadòvoljīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. zadòvoljen〉 1. {{001f}}(koga, što) a. {{001f}}učiniti koga zadovoljnim, učiniti kome po volji b. {{001f}}ispuniti očekivanja, uvjete, zahtjeve i sl. 2. {{001f}}(se) a.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zadovoljiti — zadovòljiti (se) svrš. <prez. zadòvoljīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. zadòvoljen> DEFINICIJA 1. (koga, što) a. učiniti koga zadovoljnim, učiniti kome po volji b. ispuniti očekivanja, uvjete, zahtjeve i sl. 2. (se) a. (Ø) učiniti si …   Hrvatski jezični portal

  • izdivjáti se — ám se tudi zdivjáti se ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iznoréti se — ím se dov., iznôrel se (ẹ í) 1. z divjim, razposajenim tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se iznoreli; pren., ekspr. vreme se je iznorelo 2. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nadivjáti se — ám se dov. (á ȃ) ekspr. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: tu je dovolj prostora, da se bodo otroci lahko nadivjali // zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na veselici so se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nalízati se — tudi nalizáti se lížem se dov. (í á í) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po lizanju česa, navadno sladkega: nalizati se medu, sladoleda 2. slabš. zadovoljiti svojo potrebo, željo po poljubljanju: ali se nista še nalizala / dolgo se nista mogli… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nanoréti se — ím se dov., nanôrel se (ẹ í) ekspr. 1. z divjim, razposajenim tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: čez počitnice so se otroci nanoreli in nakričali 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nasmejáti se — sméjem se tudi ím se stil. sméjam se dov., nasméj se in nasmèj se nasméjte se stil. nasméjaj se nasmejájte se; nasmejál se stil. nasméjal se nasmejála se (á ẹ, í, ẹ) 1. nasmehniti se, zasmejati se: glasno, široko, trpko se nasmejati; prijazno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • potešíti — ím tudi potéšiti im dov., potéši; potéšil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen: potešiti otroka / s svojo obljubo ga je potešila 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • utešíti — ím tudi utéšiti im dov., utéši; utéšil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen: utešiti otroka / ta novica ga je utešila / ekspr. utešiti si vest 2. zadovoljiti svojo potrebo,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”