- zadostílo
- -a s (í) zastar. zadoščenje: pričakovati zadostilo / dati komu zadostilo za storjeno krivico
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zadostíti — ím dov., zadóstil (ȋ í) 1. z dajalnikom narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, izhajajočimi iz tega, kar izraža določilo: zadostiti pravici, predpisom, zakonu / knjiž. temu človeku je težko zadostiti ustreči // knjiž. narediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika