baladúr — ja m (ȗ) nar. nadstropni hodnik ob hiši: Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji (B. Pahor) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
básta — medm. (ȃ) pog. konec, zadosti, dovolj: nehaj že, basta; ta bo moj pa basta! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpodkòp — tudi spodkòp ópa m (ȍ ọ) kar nastane z izpodkopavanjem: izpodkop je zadosti širok in globok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônčno — prisl. (ó) 1. izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in končno še jaz; grozil je, da bo vsako uro ubil enega, končno pa še sebe // izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja; nazadnje: po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákom — a o prid., tudi neskl. (á) star. lakomen: nikoli ni imel zadosti, tako je bil lakom / tujec lakom; sam.: lakom se ni bal nevarnosti, če je le slutil dober zaslužek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
márati — am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mórje — a stil. morjé á s (ọ̑; ẹ̑) 1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múckanje — a s (ȗ) glagolnik od muckati se: preprečevati muckanje volnene jopice / zadosti je muckanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nazádnje — prisl. (ȃ) 1. izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja: po dolgem omahovanju se je nazadnje odločil; luč pojema, nazadnje ugasne / ekspr. nazadnje smo le dočakali rešitev / ekspr. še celice se nazadnje privadiš // izraža, da kaj je,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
