zádnjič

zádnjič
prisl. (ȃ) 1. pri ponavljanju na zadnjem mestu: zdaj te zadnjič nadlegujemo; zadnjič te opozarjam; na ovinku se je še zadnjič ozrla po domu / vseeno mu je, tako in tako je zadnjič tu; ekspr. v tej gostilni sem prvič in zadnjič / elipt. predstava ob 20. uri. Zadnjič 2. izraža, da čemu časovno malo odmaknjenemu (v preteklost) ne sledi nič iste vrste: kar sva govorila zadnjič, se je že uresničilo; zadnjič, ko ni mogla spati, je premišljala o tem / od zadnjič je ostalo še nekaj; za tisto od zadnjič jih boš še dobil / elipt. zahvalim se ti za zadnjič 3. star. nazadnje: vse je pregledala in zadnjič našla, kar je iskala / zadnjič so ju videli včeraj ● ekspr. to vam povem prvič in zadnjič dokončno, nepreklicno; enkrat za vselej; ekspr. prvič in zadnjič ti rečem: denarja ne dam izraža odločno zavrnitev; ekspr. nehvaležni da so? Saj ne bi bili prvič, pa tudi zadnjič ne poudarja pogostnost dejanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • poljubíti — in poljúbiti im dov. (ȋ ū) dotakniti se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: poljubiti roko; poljubiti na čelo, lice, star. v lice; nežno, očetovsko poljubiti / poljubiti dekle, otroka; poljubiti koga za lahko noč; ob slovesu sta se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pŕvič — prisl. (ȓ) 1. pri ponavljanju na prvem mestu: prvič se je oženil s Slovenko, drugič s tujko; razprava je bila prvič objavljena v angleščini, nato pa v slovenščini / pri cerkveni poroki v nedeljo sta bila prvič oklicana; pri licitaciji kdo da več …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • OGAE Second Chance Contest 2003 — Host broadcaster OGAE Spain Venue Las Palmas de Gran Canaria, Spain Winning song …   Wikipedia

  • govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • k — [ká in kǝ] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, k kája tudi k ja (ā; ǝ̏) dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje predl., pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kóliko — prisl. (ọ̄) 1. vprašuje po številu ali količini: koliko je ena in ena? koliko stane kilogram moke? koliko bratov imaš? koliko ljudem si to povedal? / koliko večji je tvoj brat od tebe? / koliko si star? koliko je ura? koliko je še do praznikov?… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kràt — kráta m (ȁ ā) 1. mat. grafično znamenje za množenje: med številki napisati krat [x] 2. raba peša, v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: že nekaj kratov je menjal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oné — zaim. neskl., mest., or. ed. m. in s. tudi oném (ẹ̄) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: aro mi je dal one, tisti mešetar; ali si res bil pri onem, pri padarju; glejte, manjka vam one… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plátno — a s (á) 1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno 2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pól — a m (ọ̑) 1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; področje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol 2. elektr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”