zadéti

zadéti
-dénem dov., zadêni zadeníte (ẹ́) 1. premikajoč se priti v sunkovit dotik s čim: v temi je zadel stol; ladja je s kljunom zadela ob čer; zadeti ob podboj; zadela se je vanj, ko je hotela iti mimo / zadeti z glavo ob zid, v strop / trda pest ga je zadela v prsi udarila; pren. razum prej ali slej zadene ob mejo // ekspr. priti v položaj, da kaj deluje, vpliva zaviralno: pri delu zadeti na težave, ob nerazumevanje // ekspr. naleteti na, srečati: ko je stopil iz hiše, je zadel na soseda / na potovanju sta zadela skupaj 2. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar: pomeril je in zadel; zadeti tarčo; zadeti v sredino; zadeti s puščico // prileteti na določeno mesto, v določeno stvar: kamen je zadel cestno svetilko / strela je zadela zvonik udarila v zvonik; pren. zadel ga je prezirljiv pogled 3. navadno v zvezi z na narediti, da kaj pride kam z namenom, da se prenese: zadeti koš na hrbet; zadeti puško na ramo; zadeti škaf na glavo / zadeti nahrbtnik 4. z izbiro določene številke postati imetnik dobitka pri žrebanju: izbral je srečko in verjel, da bo zadel; zadeti glavni dobitek na loteriji, tomboli; spet ni nič zadel / njegova srečka je zadela 5. prizadeti: očetova smrt ga je zadela; zadelo ga je, ker ga niso več povabili k sebi; ekspr. zadeti v živo zelo / podražitve so zadele zlasti delavce / zadeti komu kaj hudega 6. nav. 3. os. izraža, da postane kdo deležen tega, kar določa osebek: za to dejanje lahko tudi mene zadene odgovornost / povečanje pokojnin zadene vse upokojence 7. nav. 3. os. izraža nastop bolezenskega stanja, kot ga določa osebek: kap ga je zadela 8. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe; portretist obraza ni zadel; pisatelj je tuje okolje mojstrsko zadel // narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: baletka poze ni zadela / v čustvovanju je težko zadeti pravo ravnotežje 9. star. uganiti, predvideti: tvojih misli ne zadenem, če se še tako trudim; v napovedi je vreme dobro zadel ● ekspr. bog ne zadeni, da bi nas pozabil izraža željo, da se ne bi uresničilo to, kar izraža odvisni stavek; zadeti bistvo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. zadeti v črno narediti kaj, kar v največji meri ustreza, zadovoljuje določene potrebe; pravilno nakazati problem, povedati bistvo stvari; ekspr. njene besede so ga zadele v sredo srca zelo prizadele; ekspr. zadeti v živo učinkovito kaj povedati, narediti; ekspr. vsaka krogla je zadela v živo smrtno; ekspr. novica ga je zadela kot strela z jasnega je prišla popolnoma nepričakovano zadét -a -o: zadet ptič; starec je na portretu dobro zadet; biti zadet od kapi; obstal je kot zadet

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • žadėti — žadėti, žãda (žãdi JV207, žãdžia JV1076), ėjo KBII169, K, Rtr, Š, LVIV678, RŽ, DŽ, NdŽ, KŽ; SD1100, SD342, H, Sut, I, L, LL197 1. tr., intr. R, MŽ manyti ką daryti, ketinti, norėti: Žadė[jo] dar kada ateit Rod. Daryk, kaip tu žadėjęs KBI24.… …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • žadėti — vksm. Žadėjo áukso kálnus …   Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas

  • žadėjimas — sm. (1) K, Rtr, DŽ, KŽ, DūnŽ → žadėti: 1. Žadėjimas atkeršyti NdŽ. 2. SD1100, SD198, KlM704, R, MŽ, Sut, D.Pošk, S.Dauk, N, M, L Ką dabar tas žadėjimas: atvažiuoja, kada išeina Jrb. Nuo to direktoriaus žadėjimo apsilankyti pamokose Almai ėmė… …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • išžadėti — išžadėti, ìšžada, ėjo Š, Rtr, NdŽ 1. tr. pažadėti (visus) atiduoti: Visus šuniokus išžadėjau kitiems, net sau nebepasilikau nė vieno Š. 2. intr. KŽ ilgą laiką žadėti: Visus metus jis man išžadėjo, bet ligšiol nedavė Š. 3. tr. sutikti, leisti ką… …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • rengti — reñgti, ia, ė tr., rengti 1. N ruošti, taisyti kelionei: Ji reñgia vaikus kelian, tai neturi laiko Švn. Aš jį rengiù į kelią, t. y. taisau aš jam vežimą, valgį J. Slūžbon eik, ir mažąjį vaikelį su savim renk Lz. Ne aš viena gailiai verksiu, –… …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • žedėti — žedėti, žẽda, ėjo DūnŽ žr. žadėti: 1. A žedì kur eiti, ka teip kvarkliuojys? Rdn. Lyna lauke, šlapià, kur žedì traukti? Krš. A žedì miegoti, paklosu Krš. 2. Žedėjo ateiti ir neatsivelka Krš. Tiek visa ko žedėjo, o žemės negrąžina, kainos… …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • na — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ob — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ób (ọ̑) 1. za izražanje premikanja v položaj, da pride a) do dotika s čim ovirajočim: spotakniti se, zadeti ob kamen; udariti s pestjo ob mizo; zadeti ob podboj; treščiti, vreči …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zatakníti — in zatákniti em dov. (ȋ á) 1. s sunkom, potiskom narediti, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega: zatakniti fotografijo za okvir slike; zatakniti listek, pismo za vrata; zatakniti si pero za klobuk za trak na klobuku / zatakniti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • apmilyti — ×apmìlyti tr. [K] suklaidinti. neapmìlytinai adv.: Neapmilytinai (neapviliamai) žadėti N. | refl.: Nag anas apsimìlijo Antz. Apsimilijo berokuodamas MŽ498. milyti; apmilyti; pamilyti; sumilyti …   Dictionary of the Lithuanian Language

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”