- cvíljenje
- tudi cviljênje -a s (í; é) glagolnik od cviliti: cviljenje miši / slišalo se je cviljenje tramvaja; cviljenje zavor
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cvíljenje
Look at other dictionaries:
cvilež — cvílež m DEFINICIJA cviljenje, usp. cviljeti ETIMOLOGIJA vidi cviliti … Hrvatski jezični portal
cvíl — a m (ȋ) redko cviljenje: v noč odmeva cvil lačnih psov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cvílež — a m (ȋ) cviljenje: mišji, svinjski cvilež / cvilež koles // ekspr. žival, ki cvili: okoli svinje se gnete deset drobnih cviležev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glušíti — ím nedov. (ȋ í) povzročati, da se kaj ne sliši: mehka preproga je glušila korake / veter je glušil glas zvonov, da jih je bilo komaj slišati dušil // s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: glušilo ga je tuljenje in brnenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podgána — e ž (á) 1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane 2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
