vzvalovíti

vzvalovíti
-ím dov., vzvalóvil (ȋ í) 1. premakniti se v obliki vala, valov: gladina vzvalovi; voda se je vzvalovila / žito vzvalovi v vetru; zavesa vzvalovi / ekspr. ob teh besedah je množica vzvalovila 2. narediti, povzročiti, da je kaj valovito: plavalec, veter vzvalovi gladino 3. ekspr. postati valovit: onkraj reke ravnina rahlo vzvalovi / pred potniki vzvalovi zimska pokrajina se pojavi, se pokaže valovita zimska pokrajina 4. ekspr. pojaviti se zdaj z bolj zdaj z manj močnimi zvoki, glasovi: pesem je spet vzvalovila // pojaviti se, pokazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji vzvalovi rdečica / čustva so ji vzvalovila / v pogledih vzvalovi jeza / po deželi vzvalovi ogorčenje 5. ekspr. vznemiriti, razvneti: njena bližina mu vzvalovi kri / slovo ga je vzvalovilo 6. ekspr. postati vznemirjen, razvnet: njena duša je vzvalovila / ob tej misli mi vzvalovi kri ● ekspr. dogodek je vzvalovil življenje v mestu ga razgibal; imel velik odmev; ekspr. pogled na domačo vas mu je vzvalovil srce povzročil, da mu je začelo močneje biti vzvalovljèn -êna -o: črta, ravnina je rahlo vzvalovljena; vzvalovljeno jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • razpláti — póljem dov., razpôlji razpoljíte; razplál in razplàl (á ọ) knjiž. razburkati, vzvaloviti: veter je razplal morje ● knjiž. to mu je razplalo kri ga je vznemirilo, razvnelo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • splájhati — am dov. (ȃ) ekspr. povzročiti, da se tekočina v nepolni posodi sunkovito premika: splajhati vino v sodčku / z veslom splajhati gladino vode vzvaloviti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzpláti — vzpóljem dov., vzpôlji vzpoljíte; vzplál in vzplàl (á ọ) 1. napeti se in upasti: nosnice so mu vzplale / knjiž. prsi so ji vzplale // knjiž. vzvaloviti: jezero, morje vzpolje / v žilah mu vzpolje kri začne hitreje teči, krožiti; plamen visoko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzvalovítev — tve ž (ȋ) glagolnik od vzvaloviti: vzvalovitev gladine / vzvalovitev duše …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzviháriti — im dov. (á ȃ) ekspr. 1. močno vzvaloviti: vzvihariti morje 2. zelo vznemiriti, razvneti: ti dogodki so vzviharili ljudi / vzvihariti komu domišljijo vzvihárjen a o: vzviharjeno morje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zvalovíti — ím dov., zvalóvil (ȋ í) vzvaloviti: morje zvalovi / žito je zvalovilo v vetru / veter je zvalovil gladino / s svojo glasbo je zvalovil ljudi; čustveno zvaloviti koga zvalovíti se postati valovit: pločevina se med transportom lahko usloči ali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zviháriti — im dov. (á ȃ) ekspr. 1. močno vzvaloviti: zvihariti morje 2. zelo vznemiriti, razvneti: novica jih je zviharila / zvihariti domišljijo, srce …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”