ozlovóljiti — im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. vznejevoljiti: te besede so ga ozlovoljile; ozlovoljil in razžalil jo je; kaj te je tako ozlovoljilo ozlovóljen a o: ozlovoljen obraz nejevoljen, jezen; ozlovoljen je zapustil družbo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oznevóljiti — im dov. (ọ̄ ọ̑) redko vznejevoljiti: bali so se oznevoljiti gospodarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
unejevóljiti — im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. vznejevoljiti: te besede so ga unejevoljile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
unevóljiti — im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. vznejevoljiti: njegove besede so jo zelo unevoljile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uzlovóljiti — im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. vznejevoljiti: pikre besede so ga uzlovoljile uzlovóljen a o: uzlovoljen človek; oditi uzlovoljen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vznevóljiti — im dov. (ọ̄ ọ̑) vznejevoljiti: posmeh ga vznevolji / vznevoljiti se zaradi opazke; vznevoljiti se na koga … Slovar slovenskega knjižnega jezika