- vzklíkanje
- -a s (ȋ) glagolnik od vzklikati: spodbujati vzklikanje; dolgotrajno, navdušeno vzklikanje; vzklikanje gesel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vzklíkanje
Look at other dictionaries:
bodríti — ím nedov., bodrèn (ȋ í) knjiž. spodbujati: bodrila ga je misel na uspeh; zdaj ne smemo odnehati, je bodril sebe in druge / saj te ne bo bolelo, ga je bodrila dajala mu pogum, hrabrila // star. tolažiti: bodriti jokajočega otroka bodrèč éča e:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upijánjati — am nedov. (á) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: upijanjati goste; upijanjati z vinom // povzročati pijanost, omotico: žgane pijače upijanjajo / močne dišave so jih upijanjale 2. ekspr. delati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víkanje — 1 a s (ȋ) glagolnik od vikati vikam: med njimi je v navadi vikanje; vikanje in tikanje ♦ lingv. polovično ali pogovorno vikanje pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini 2 a s (ȋ) 1. ekspr. vzklikanje: vikanje množice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
