žveplénka — e ž (ẹ) 1. nekdaj vžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo: krošnjar je prodajal trakove, šivanke in žveplenke 2. pog. vžigalica sploh: škatlica žveplenk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíglica — e ž (ȋ) nar. vžigalica: prižgati biglico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
práskniti — em dov. (á ȃ) prasniti: mačka ga je prasknila / vžigalica praskne; dračje je prasknilo pod nogami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prigoréti — ím dov., prigôrel (ẹ í) goreč se pojaviti: ogenj je prigorel do gozda / vžigalica mu je prigorela do prstov zgorela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šíbica — 1 e ž (í) manjšalnica od šiba: odrezati šibico; brezova šibica / s šibico privezati trto / jeklena šibica 2 e ž (ȋ) nav. mn., pog. vžigalica: prižgati cigareto s šibico; škatlica šibic / kupiti šibice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smradljívka — e ž (ȋ) zastar. vžigalica: prižgati s smradljivko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spêči — spêčem dov., tudi spekó; spêci specíte; spékel spêkla (é) 1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: speči flancate, kruh, meso; speči za večerjo / speči na masti, olju; speči na ražnju; speči v peči, pečici /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
voščénka — e ž (ẹ̄) 1. voščena sveča: prižgati voščenko; plamen voščenke / sveča voščenka 2. agr. debelo, rumeno jabolko z voščeno prevleko: ugrizniti v voščenko / cepiti, posaditi voščenko 3. vrtn. zimzelena sobna rastlina z olesenelim steblom, mesnatimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasíkniti — em dov. (í ȋ) sikniti: kača zasikne / v tišini zasikne vžigalica / skozi režo so zasiknili plameni / ekspr. pst, pst, je zasiknil … Slovar slovenskega knjižnega jezika