oščípati — am tudi ljem dov., tudi oščipála (í) 1. s ščipanjem vzdražiti ali povzročiti bolečino: vsega je oščipal 2. s ščipanjem odstraniti: oščipati jagode z grozda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podražíti — ím dov., podrážil (ȋ í) zvišati ceno: podražiti blago, živila; meso se je podražilo / podražiti proizvodnjo in podrážiti im, in podrážiti im dov. (ȋ á; á ā) 1. nekoliko vzdražiti: podražiti vidni živec 2. nav. ekspr. nekoliko razjeziti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdráženje — a s (ā) glagolnik od vzdražiti: vzdraženje živca; hitrost, stopnja vzdraženja / spolno vzdraženje / prevajati vzdraženje; širjenje vzdraženja / vzdraženje otrokove domišljije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdražljív — a o prid. (ȋ í) ki se da vzdražiti: vzdražljiv živec; ta del telesa je zelo vzdražljiv; vzdražljiva mišica // knjiž. razdražljiv, razburljiv: vzdražljiv človek; po bolezni je precej vzdražljiv / vzdražljivo doživetje vznemirljivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdražíti — in zdrážiti im, in zdrážiti im dov. (ȋ á; á ā) 1. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo: premočna svetloba zdraži oči; zdražiti živce; cigaretni dim jo je zdražil h kašlju, na kašelj / spolno zdražiti vzdražiti // razvneti: odkritje je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žívec — vca m (ȋ) 1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje: živec odmre, se poškoduje; živec trzne; vzdražiti živec; bolezni, ohromelost, vnetje živcev / možganski živci; slušni, vidni, vohalni živec // nav. mn., ekspr. ta skupek pri človeku… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
