- vzdráženje
- -a s (ā) glagolnik od vzdražiti: vzdraženje živca; hitrost, stopnja vzdraženja / spolno vzdraženje / prevajati vzdraženje; širjenje vzdraženja / vzdraženje otrokove domišljije
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
afékcija — e ž (ẹ) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija ◊ med. kožna afekcija kožno obolenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekscitácija — e ž (á) med. vzdraženje, vzburjenje: ekscitacija živčne celice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
engrám — a m (ȃ) biol. sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah, spominski vtis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spomínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na spomin: a) spominske sposobnosti / spominsko obnavljanje / spominske igre b) članek, napisan na podlagi spominskega gradiva / spominska literatura c) spominska radijska oddaja / spominska knjiga knjiga za vpisovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vtís — a m (ȋ) 1. podoba predmeta, ki nastane z njegovim vtisnjenjem v kaj: vtisi stopal so še vidni; globoki, sveži vtisi; školjkast vtis 2. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta: vtis izgine,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika