- vzbújanje
- -a s (ú) glagolnik od vzbujati: vzbujanje zadovoljstva; vzbujanje skrbi / vzbujanje dvomov; vzbujanje pozornosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vzbújanje
Look at other dictionaries:
glavnovézen — zna o prid. (ẹ̄) elektr., navadno v zvezi glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kompavnden — tudi compounden dna o [kompáu̯nd ] prid. (ȃ) elektr., navadno v zvezi kompavndni motor elektromotor z zaporednim in vzporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motór — ja m (ọ̑) 1. stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo, pogonski stroj: motor brni; letalu se je pokvaril motor; motor teče enakomerno; pognati, prižgati, vključiti motor; brnenje motorja / avtomobilski, ladijski motor; električni motor;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámovzbújanje — a s (ȃ ú) elektr. sposobnost električnega stroja, da sam proizvaja energijo, potrebno za svoje vzbujanje: samovzbujanje generatorja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
senzacionalístičen — čna o prid. (í) ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: senzacionalističen članek; senzacionalistične govorice / senzacionalistično vzbujanje pozornosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
senzacionalízem — zma m (ȋ) vzbujanje razburjenja, govoric v javnosti: izogibati se senzacionalizmu; senzacionalizem v tisku / tekmovanje se je izrodilo v senzacionalizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stránskovézen — zna o prid. (ā ẹ̑) elektr., navadno v zvezi stranskovezni motor elektromotor z vzporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
