- cvetáča
- -e ž (á) kulturna rastlina z omesenelim socvetjem: rad ješ cvetačo? pridelati veliko cvetače
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cvetáča
Look at other dictionaries:
bróskva — e ž (ọ̑) bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kápus — a m (ȃ) 1. redko zelje: gojiti kapus 2. bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea: veliki modrikasti listi kapusa / divji kapus ♦ vrtn. brstnati kapus brstični ohrovt; kodrasti kapus listnati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kápusnica — e ž (ȃ) agr. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali omesenelega socvetja, stebla: saditi kapusnice; pomen kapusnic za zimsko prehrano; zelje, cvetača in druge kapusnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karfijóla — e ž (ọ̑) kulturna rastlina z omesenelim socvetjem; cvetača: gojiti karfijolo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
