- čvekáč
- -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: težko poslušam tega čvekača / velik čvekač in bahač je
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čvekáč
Look at other dictionaries:
čvekálo — a s (á) čvekač: birokratsko čvekalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klepêtec — tca m (é) 1. redko lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec: na jablanah in v vinogradih so se oglašali klepetci; vrti se kot klepetec v vetru // nar. raglja, ropotalo: vrteti klepetec 2. ekspr. kdor (rad)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klopôtec — tca m (ó) 1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove: klopotci v vinogradih drdrajo, klopotajo; s klopotcem je preganjal vrabce in škorce; vrti se kot klopotec v vetru 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
labráč — a m (á) nar. čvekač, brbljač: sit sem že tega labrača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
