vrtoglàv

vrtoglàv
in vrtogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega: vrtoglav človek; bolnik je vrtoglav; biti vrtoglav od plesa; hodila je po sobi kakor vrtoglava // ekspr. ki zaradi svoje višine, globine povzroča tak občutek: vrtoglav prepad; vrtoglava pot / vrtoglav pogled v dolino 2. ekspr. ki se pri hoji, premikanju opoteka: ne sme ven, saj je še čisto vrtoglav / veter je vrtoglav piha zdaj v eno, zdaj v drugo smer 3. ekspr. nespameten, nepremišljen: vrtoglav zaljubljenec / vrtoglavo ravnanje; vrtoglava pustolovščina 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom zelo velik, visok: vrtoglava hitrost / vrtoglava vsota / vrtoglav gospodarski razvoj zelo hiter ● zastar. ne verjemi tem vrtoglavim ljudem goljufivim, sleparskim; zastar. umiriti vrtoglave otroke razposajene, živahne vrtoglávo prisl.: vrtoglavo hoditi; cene vrtoglavo rastejo; vrtoglavo visoki stroški; sam.: pot ni za vrtoglave

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • vrtoglav — vrtòglav prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. koji izaziva vrtoglavicu [vrtoglava visina] 2. pren. nagao, brz [vrtoglav uspjeh, pad] ETIMOLOGIJA vidi vrtoglavica …   Hrvatski jezični portal

  • vrtòglav — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji izaziva vrtoglavicu [∼a visina] 2. {{001f}}pren. nagao, brz [∼ uspjeh, pad] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • vrtòglavo — pril. na vrtoglav način; vrlo brzo, naglo (o usponima, uspjesima, bogaćenju itd.) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • vrtoglavo — vrtòglavo pril. DEFINICIJA na vrtoglav način, vrlo brzo, naglo (o usponima, uspjesima, bogaćenju itd.) ETIMOLOGIJA vidi vrtoglavica …   Hrvatski jezični portal

  • vrtoglávec — vca m (ȃ) vrtoglav človek: vrtoglavec ne prenese pogleda v globino ● ekspr. ta vrtoglavec nas bo spravil v nesrečo nespameten, nepremišljen človek; zastar. vsak vrtoglavec jih prepriča goljuf, slepar ◊ zool. v pasjem črevesu živeč zajedavec,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vrtogláviti — im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. povzročati, da je kdo vrtoglav: visok pritisk ga vrtoglavi; vonj te rastline vrtoglavi ljudi in živali 2. s prislovnim določilom opotekaje se premikati, hoditi: bolnica vrtoglavi k oknu // neenakomerno, neurejeno se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zvrtogláviti — im dov. (á ȃ) knjiž. 1. povzročiti, da je kdo vrtoglav: vožnja z avtobusom ga je zvrtoglavila; višina jo hitro zvrtoglavi 2. s prislovnim določilom zaradi vrtoglavice pasti: zvrtoglaviti z mostu v reko; zvrtoglaviti v prepad 3. povzročiti, da je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”