Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vrtina — vr̀tina ž DEFINICIJA augm. od vrt ETIMOLOGIJA vidi vrt … Hrvatski jezični portal
nabójen — jna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na naboj: nabojni tulec / nabojna vrtina vrtina, v katero se vloži eksplozivni naboj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na mina1: minski drobec mu je odtrgal roko / minska eksplozija / minsko polje kraj, področje, kjer so položene, nastavljene mine / minska vrtina ♦ teh. minski detektor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin: a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razstrélen — lna o prid. (ẹ̑) redko razstrelilen: razstrelne snovi / razstrelna vrtina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sónda — e ž (ọ̑) 1. priprava za merjenje, raziskovanje težko dostopnih, nedostopnih mest, področij: sonde se uporabljajo pri raziskovanju morskega dna, ozračja, vesolja / izstreliti sondo na luno, planet; jemati vzorce snovi s sondo / sonda pošilja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
