- vrtíčkar
- -ja m (ȋ) kdor se ljubiteljsko ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin: dati zemljo v najem vrtičkarjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vrtíčkarica — e ž (ȋ) ženska oblika od vrtičkar: navdušena vrtičkarica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrtník — a m (í) 1. vrtn. vrtičkar: izdati priročnik za navdušene vrtnike 2. zastar. vrtnar: grajski vrtnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika