- vrtênje
- -a s (é) glagolnik od vrteti: enakomerno vrtenje; hitrost vrtenja / vrtenje volana / vrtenje zemlje okoli svoje osi / vrtenje v glavi je ponehalo / to ni napredek, ampak vrtenje v krogu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vrtênje
Look at other dictionaries:
jêrmen — éna m, mn. stil. jerména s (é ẹ) 1. trak z zaponko, navadno usnjen: odpel je jermene in snel sedlo; prišiti jermene k nahrbtniku; zapeti, zategniti jermen; narediti luknjice v jermen / čeladni jermen s katerim se pripne čelada; čelni jermen ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ték — 1 a m (ẹ̑) 1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž., redko tek bolezni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gépelj — plja tudi na [pǝl] m (ẹ) priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poganja vprežna živina; vitel: mlatilnico je gonil gepelj; mlatiti na gepelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jerménski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jermen: jermenski šivi so popustili ♦ teh. jermensko gonilo gonilo, ki ga sestavljajo jermenice in jermeni; jermenski prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni; usnj. jermensko usnje usnje za pogonske … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolút — a m (ȗ) ploščat okrogel predmet: na komatih so se bleščali kovinski, medeninasti koluti; kovanci imajo večinoma obliko koluta; sonce je kot žareč kolut / koluti dima so se vili pod strop kolobarji ♦ avt. zavorni kolut vrtljiva plošča ob notranji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolúta — e ž (ȗ) knjiž., redko kolut: svetleče se kolute na konjski opremi / vrtenje kolut v dvižnem mehanizmu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
na — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obratoválo — a s (á) teh. skupek strojnih delov za prenos in spremembo gibanja; gonilo: zamenjati obratovalo / zobato obratovalo ♦ strojn. ročično obratovalo mehanizem, s katerim se premočrtno gibanje spreminja v vrtenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
počásen — sna o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podódrje — a s (ọ̑) gled. prostor pod odrom, navadno opremljen z napravami za vrtenje, pogrezanje igralne ploskve: oder in pododrje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
