vrtávka

vrtávka
-e ž (ā) 1. igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi: pognati, zavrteti vrtavko; igrati se z vrtavko; sukati se, vrteti se kot vrtavka 2. ekspr. človek, ki se zna dobro vrteti, zlasti ženska: ta plesalka je dobra, spretna vrtavka 3. ekspr. nemiren, živahen, neprestano se gibajoč človek, zlasti otrok: vidiš jo vrtavko, še malo ne more biti pri miru 4. ekspr. živahna ženska, ki se preveč zanima za moške: pusti to vrtavko ● knjiž., redko ne verjemi tej vrtavki človeku, ki zaradi koristi hitro prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram; zastar. kroglica se je zakotalila po vrtavki ruleti; zastar. otroci se vozijo z vrtavko vrtiljakom; knjiž., redko rečna vrtavka vrtinec ◊ agr. del kmetijskega stroja v obliki kolesa, koluta na pokončni osi, ki z vrtenjem okoli svoje osi opravlja določeno delo; strojn. vztrajnik, katerega os ohranja lego v prostoru

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • brenčáti — ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bŕglez — 1 a m (ȓ) zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke 2 a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bŕlez — a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: vrti se kot brlez …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • frtávka — e ž (ȃ) ekspr., redko vrtavka: zavrteti frtavko; vrti se kot frtavka / vidiš jo, frtavko, niti malo ne more sedeti pri miru …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gíbčen — čna o prid., gíbčnejši (í ȋ) 1. ki se z lahkoto giblje, premika: gibčen telovadec; zadnje čase postaja fant gibčnejši; gibčen kot vrtavka / gibčni prsti; bila je visoke, gibčne postave; gibčno telo ∙ ekspr. bila je nenavadno gibčnega jezika… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • giroskóp — tudi giroskòp tudi žiroskóp tudi žiroskòp ópa [prvi obliki tudi ži ] m (ọ̑; ȍ ọ) fiz. vrtavka, ki je vrtljiva okoli treh, med seboj pravokotnih osi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osúkniti — em dov. (ú ȗ) nar. zasukati, obrniti: osukniti glavo; osuknil se je in skočil skozi vrata; osuknila se je kot vrtavka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vrtéti — ím nedov. (ẹ í) 1. delati, da se kaj giblje okoli svoje osi: voda vrti mlinsko kolo; vrteti na ražnju; vrteti z roko; hitro, počasi vrteti / vrteti vrtiljak 2. delati, da se kaj giblje okoli svoje osi v manjših, krajših premikih: vrteti radijski …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”