- vrtálo
- -a s (á) teh. orodje za vrtanje: narediti z vrtalom luknjo / vpeti sveder v vrtalo / kolenasto vrtalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vínta — e ž (ȋ) nižje pog. 1. (zaganjalna) ročica: priviti vinto na os; z vinto goniti, vrteti stroj / z vinto zaganjati motor avtomobila z zaganjalno kljuko 2. vitel: potegniti drevo z vinto 3. dvigalka: z vinto dvigniti del avtomobila ● nižje pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika