- vrtálnik
- -a m (ȃ) teh. stroj ali orodje za vrtanje: vrtati z vrtalnikom / ročni vrtalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vrtálka — e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki vrta: bila je zaposlena kot vrtalka 2. žarg., teh. vrtalnik: napraviti luknjo z vrtalko ◊ zool. (spužva) vrtalka majhna spužva, ki živi v luknjicah kamnov, ki jih izvrta z raztapljanjem apnenca, Cliona … Slovar slovenskega knjižnega jezika