- vrtáč
- -a m (á) redko vrtalec: vrtači, rezkarji in strugarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vrtač — vr̀tāč m <G vrtáča> DEFINICIJA prsna bušilica ETIMOLOGIJA vidi vrtjeti … Hrvatski jezični portal
Nikšić — Никшић … Wikipedia
jérovica — e ž (ẹ) geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu: na dnu vrtač se nabira jerovica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têrra róssa — têrre rósse [tera rosa] ž (ȇ ọ̑) geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu; jerovica: na dnu vrtač se nabira terra rossa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrtáča — e ž (á) podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu: na dnu vrtač se nabira rdeča prst; globoka vrtača / kraška vrtača; udorna vrtača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrtáčast — a o prid. (á) 1. podoben vrtači: vrtačasta globel 2. poln vrtač: vrtačast svet … Slovar slovenskega knjižnega jezika