- čútnica
- -e ž (ȗ) 1. anat. celica, ki sprejema in prenaša dražljaje: slušne, vidne, vonjalne čutnice; čutnice za mraz, za okus, za ravnotežje 2. zastar. živec: moje čutnice ne prenašajo več kaj takega
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čútnica
Look at other dictionaries:
čêpek — pka m (ē) manjšalnica od čep: zabiti čepek v sodček / odrezati trtno mladiko prav na kratko, na čepek ◊ nav. mn., anat. betičasta vidna čutnica, občutljiva zlasti za barve; med. gnojni stržen v mandeljnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
občútnica — e ž (ȗ) knjiž. čutnica: vidne občutnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
páličica — e ž (á) 1. manjšalnica od palica: v rokah je vrtel paličico; umetniško izrezljana paličica / dirigentska paličica; riž so jedli z (jedilnimi) paličicami; sprehajalna paličica / nastrgati vanilijevo paličico ♦ nav. mn., anat. paličasta vidna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
