kámenček — čka [mǝn] m (ā) 1. manjšalnica od kamen: vreči kamenček v okno; raznobarvni kamenčki v rečnem produ; hiše so bile videti kot drobni beli kamenčki / kamenčki v mozaiku ♦ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopíren — rna o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopiranje: kopirni postopek / kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; kopirni stroj ◊ fin. kopirno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se z enkratnim zapisom knjiži dogodek v dnevnik in konte;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
límanica — e ž (ȋ) nav. mn. 1. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev: nastavljati limanice; loviti ptiče na limanice, z limanicami; ujeti se na limanice 2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: pazi, to so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nabádanje — a s (ȃ) glagolnik od nabadati: nabadanje mesa na vilice; paličica za nabadanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nabodálo — a s (á) 1. gastr. na žaru pečeno meso, navadno z dodatki, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče, čevapčiče in nabodalo / srbsko nabodalo 2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti meso, zelenjavo na nabodalo; jekleno, leseno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pálčica — 1 e ž (á) paličica: tepen s palčico; jeklena palčica / sprehajalna palčica / pri peku je kupila žemlje in palčice 2 e ž (ȃ) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje: prišli so palčki in palčice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plektrón — a m (ọ̑) muz., pri starih Grkih kovinska ali slonokoščena paličica za potegovanje po strunah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rážnjič — a m (ā) 1. na žaru pečeno svinjsko meso, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče; ražnjiči in čevapčiči / peči ražnjiče 2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti na ražnjič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šibíka — e ž (í) žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: jeklena šibika / srebro v šibikah ♦ voj. šibika za čiščenje cevi pri brzostrelki, puški … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šíbka — e ž (ȋ) žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: preprogo so pritrdili na stopnišče s šibkami iz medi / uliti jeklo v šibke … Slovar slovenskega knjižnega jezika