vríšč

vríšč
-a m (ȋ) glasovi, ki nastanejo pri vreščanju: mir je motil vrišč hijen, opic / vrišč otrok, žensk / z vriščem so tekli za njim ● ekspr. zaradi zamude bo vrišč bo jezno kričanje, razburjanje; ekspr. zagnali so vrišč proti knjigi zelo so jo napadli

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • vrìsc — asfodelina …   Dizionario Materano

  • su-vṛiṡc — सुवृश्च् …   Indonesian dictionary

  • dŕsati — am nedov. (ȓ) 1. premikati (se) po čem z dotikanjem: roka je v temi drsala po vratih in iskala kljuko; drsati s komolcem po mizi; drsati s palico po tleh / kolo (se) drsa ob blatnik (se) drgne, zadeva // drsaje hoditi: nog ni več privzdigovala,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jávsk — a m (ȃ) redko javkanje, javskanje: vrišč in javsk žensk …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • polníti — in pólniti im [u̯n] nedov. (ȋ ọ) 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: polniti blazine s perjem, volno; polniti jeklenke s plinom; ekspr. pridno je polnil kozarce nalival / voda je vedno bolj polnila kotanjo; spustili so zapornice… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zagánjati — am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj v delovanje, tek: zaganjati motor / voznik je nekaj minut zaganjal avtobus 2. povzročati, da kaj hitro, sunkovito se premikajoč po vodi, zraku prihaja kam: valovi so zaganjali čoln ob breg; veter jim je zaganjal… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”