- vrezovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od vrezovati: vrezovanje črk, okraskov; vrezovanje v kamen, kovino / vrezovanje navojev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vrezovánje
Look at other dictionaries:
brázdar — ja m (ȃ) les. skobljič za ročno vrezovanje brazd v les … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóžlében — bna o prid. (ọ̑ ẹ̑) teh. 1. ki ima dva žleba, dve vdolbini: dvožlebni škripec 2. namenjen za vrezovanje dvojnega žleba: dvožlebni oblič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezílo — a s (í) 1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo; izdelovati rezila; sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom; rezilo kose, sekire, srpa; prodajati rezila za obliče // oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utórnik — a m (ọ̑) les. skobljič za vrezovanje utorov: utornik in brazdar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrezoválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrezovanje: vrezovalna priprava ◊ elektr. vrezovalna doza priprava, ki pretvarja električno ali zvočno valovanje v mehansko in ga vrezuje v gramofonsko ploščo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
