ljubézen — zni ž (ẹ̑) 1. močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola: vezala ju je velika ljubezen; ekspr. ljubezen gori, ugasne, se vname; izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen; ekspr. prisegal ji je večno ljubezen; vračati komu ljubezen;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strásten — tna o prid., strástnejši (á ā) 1. ki ima zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: neuravnovešen in strasten človek; strastna ženska // ki vsebuje, izraža tako čustvo: strasten prepir; strastna zaslepljenost; strastno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kesánje — a [kǝs] s (ȃ) neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja ♦ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
transfêr — ja tudi a m (ȇ) 1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države: transfer kapitala, zlata; transfer pokojnine; transfer iz Francije v Jugoslavijo / transfer plačila v konvertibilni valuti / mednarodni transfer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žàl — [žau̯] prid. neskl. (ȁ) v zvezi z beseda, misel ki vsebuje, izraža negativen, odklonilen odnos do koga: nikoli mu ni rekla žal besede; kljub nagajanju v njem ni bilo žal misli [žau̯] prisl. (ȁ) 1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaljubíti se — in zaljúbiti se im se dov. (ȋ ū) 1. priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom: odkar se je zaljubil, se je čisto spremenil; zaljubiti se na stara leta; nesrečno se zaljubiti; ekspr.: zaljubiti se na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žálost — i ž (á) 1. čustvo, ki ga povzroča doživljanje česa duševno bolečega, smrt, izguba koga: obšla, prevzela ga je žalost; čutiti, izražati žalost; nositi v sebi žalost; ekspr. pregnati komu žalost iz srca; od žalosti se razjokati; novica ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
afékt — a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov ◊ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
áhati — am nedov. (ā ȃ) ekspr. z ah izražati čustvo: namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
áhniti — em dov. (á ȃ) ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
