vrágec

vrágec
-gca m (ȃ) 1. evfem. hudiček: vrag in vragci; črn, kosmat kot vragec 2. ekspr. poreden, neugnan otrok: naviti sosedovemu vragcu ušesa; ta punčka je pravi vragec / kot nagovor le čakaj, ti vragec, samo da te dobim // mlada, živahna ženska: njegova žena je pravi vragec vrágca pog., ekspr.: vragca, kaj pa je narobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”